Nisem si mislil, da bo ples kdaj postal sestavni del mojega življenja in ena od strasti. 🙂 Vedno sem mislil, da imam »dve levi nogi«, dokler se mi leta 2011 ni »zgodila« salsa. Priznam, da na začetku ni bilo lahko, da sem že mislil odnehati ter postaviti plesne čevlje v kot, a sem vztrajal, in ni mi žal.
Čez nekaj dni bom imel prvič zanimivo predavanje z naslovom ČESA ME JE PLES NAUČIL O ŽIVLJENJU IN USPEHU. Na tem predavanju bom skozi določene plesne gibe in svoje izkušnje na plesišču podal kup zanimivih in uporabnih nasvetov za službo, delo, prosti čas, za odnose in za družino … skratka – za življenje. Nekaj bonbončkov s predavanja navajam v tokratnem članku.
Najprej vprašanje zate, draga bralka, dragi bralec: »Si že kdaj plesal-a? Če nisi, zakaj nisi? Kaj te omejuje oz. kaj te ovira?« Vsak naj sam pri sebi razmisli in preuči, kateri so njegovi izgovori, da se ne ukvarja s plesom. Ni važno, kakšen ples plešeš, lahko je to ples brez forme, biodanza, folklora, standardni ples, družabni ples, ali kakšen afriški ples.
No, pa začnimo s plesnimi lekcijami … Naše življenje bi bilo veliko lažje, če bi se tako, kot se obnašamo na plesnem tečaju, obnašali tudi, ko se srečujemo z različnimi življenjskimi izzivi in preizkušnjami. Ko si na plesnem tečaju, ti seveda na začetku ne gre tako, kot si si zamislil. Včasih imaš občutek, da se noge kar nočejo naučiti plesnih gibov, toda s ponavljanjem, vztrajnostjo, voljo, pogumom … korak za korakom začneš osvajati plesne gibe.
Če določenega plesnega giba po treh ponovitvah še vedno ne znaš, se ne obsojaš, se ne žališ, temveč igrivo poskušaš naprej. Morda tudi v četrto ne gre, pa v peto, pa v šesto … in šele po deseti ponovitvi kolikor toliko obvladaš, da nekako le izpelješ tisto figuro. Nato hodiš na preplesavanja in plesne zabave, se učiš, treniraš in korak za korakom postajaš vse boljši plesalec ali plesalka.
Kaj pa v življenju? Ko ti nekaj ne uspe v prvo … kako se »kritiziraš«? Kaj si misliš o sebi? Kaj si drugi mislijo o tebi? Npr. če novemu sodelavcu takoj v prvo ne uspe izpeljati določenega projekta, ga že označimo za nesposobnega, da ni preveč pameten, da bi bilo boljše, če bi zaposlili drugega kandidata. In Bog ne daj, da bi temu sodelavcu spodletelo trikrat ali štirikrat, vržemo ga na cesto.
Podobno deluje šolski sistem. Ko nekdo že tretjič pade na izpitu, je pač »neumen«, »len«, »nesposoben«, »nekaj je narobe z njegovimi možgani« itd. Marsikaterega majhnega otroka prehitro pošljejo v posebno šolo, ker ne more ali pa ne zna slediti ritmu in hitrosti pomnenja ostalih. Vendar ni nujno, da je »zaostal« ali »počasnih misli«, morda potrebuje le pravo spodbudo, razlago in nekaj več pozornosti.
Si že kdaj plesal-a salso? Veš kako gre salsa? Osnovni korak pri linijski salsi se imenuje mambo. Gre pa takole – 1, 2, 3, 5, 6, 7. Moški gre z levo nogo naprej, to je 1, nato prestopi z desno, to je 2, nato z levo stopi nazaj skupaj k desni, to je 3. 4 je pavza in potem je 5 desna nazaj in nato 6, prestop z levo in nato 7 desna in leva sta skupaj in ko je 8 je pavza. Pri ženskah je povsem enako, le da gre z desno nogo nazaj na 1, se pravi obratno kot moški.
Pri plesu gremo naprej in nazaj in se premikamo po prostoru. Obstaja še kup drugih plesnih korakov, vendar se bom tokrat posvetil le mambu. Kot vidiš ples ni nekaj statičnega, moraš se premikati naprej in nazaj. Kaj pa v življenju? No, vsi bi radi, da bi bilo vse tako kot je nekoč bilo, a preprosto tako ne more biti, ker v življenju je edina stalnica sprememba, gibanje, razvoj in rast. Tako kot pri mambu, naprej, nazaj, enkrat hitreje, drugič počasneje.
Čeprav se zdi, kot da plešeš na mestu, se dejansko premikaš po prostoru. V življenju včasih obtičimo, ne vemo kako naprej, po kateri poti iti, ali levo, ali desno, ali naprej, ali nazaj. Plesa in glasbe brez pavze ni, tako kot tudi ni življenja brez počitka. Pri mambu si na 4 in 8 vzamemo pavzo, in tudi v življenju si je potrebno vzeti čas. Čas zase, za razmislek, za počitek, za relaksacijo. Ne samo hiteti in si želeti vedno več in več, temveč se je treba znati tudi ustaviti in se prepustiti trenutku ter le biti.
Vsaka plesna skladba ima svoj ritem, svojo hitrost. Nekatere skladbe so bolj počasne, druge so bolj hitre, in treba se je znati prilagoditi njihovi hitrosti in ritmu. Enako velja za življenje, včasih stvari potekajo bolj počasi, kar je povsem OK, spet drugič se razvijajo z vrtoglavo hitrostjo, da komaj dohajamo, in tudi to je povsem OK, kajti življenje je nenehno gibanje, vzpenjanje, padanje, skakanje, pobiranje in tudi plavanje, ko se znamo prepustiti toku življenja, ko je to potrebno.
To sta le dve plesni lekciji za življenje, še več pa jih boš izvedel-a na predavanju. Za zaključek današnjega članka imaš domačo nalogo, ki je izjemno preprosta, a hkrati tudi zahtevna. Kot veš, si pri plesu gledamo v oči in smo pozorni do soplesalca oz. soplesalke. V naših rokah naj bi se ta oseba počutila varno in ljubeče. Poskusi tako ravnati tudi, ko se boš s kom pogovarjal-a. Nameni tej osebi polno pozornost, pusti pametni telefon in vsa družabna omrežja pri miru, bodi s to osebo polno prisoten-a, ljubeč in pozoren. Verjemi mi, da ti bo druga oseba izjemno hvaležna.
Radostne dneve ti želim, polne ljubezni, plesa in smeha!
