Z nekaterimi ljudmi se odlično ujamemo, z drugimi se povprečno ujamemo, s tretjimi pa se sploh ne ujamemo. Tako je v življenju, v prijateljstvu, v poslu, v partnerstvu, in tudi pri plesu. Ples je življenje in življenje je ples. Sinergija in povezava med soplesalcema je, ali pa je ni. Lahko se povsem prepustimo glasbi, ritmu in soplesalki in dobesedno pozabimo na čas. Čudovito je, ko med plesom spontano steče prijetna energija med dvema človekoma. Zdi se, kot da pride do posebne povezanosti in privlačnosti.
Ko gremo na ples, se lahko z določeno soplesalko odlično ujamemo, energija steče lahkotno in gibanje se zdi povsem naravno. Izklopimo um in se prepustimo ritmu, glasbi in soplesalki. V določenem trenutku si morda želimo, da bi bilo s to osebo, s katero se tako zelo ujamemo na plesišču, še kaj več. Postavi se vprašanje, ali je povezava na plesišču dovolj tudi za povezavo v resničnem življenju. Ni nujno, da gre ravno za partnerstvo oz. ljubezenski odnos, temveč gre lahko tudi za prijateljstvo.
Kaj sploh vemo o soplesalki, s katero smo se tako odlično ujeli na plesišču? Katere so njene vrednote? Kakšen je njen pogled na življenje, svet, odnose? Kakšen je njen način razmišljanja in dojemanja sveta? Koliko imamo z njo še skupnega, razen tega, da se odlično ujamemo na plesišču? To je le del vprašanj, na katere je potrebno dobiti odgovore, če si želimo s soplesalko še česa več, kot pa zgolj ples na plesišču.
Odgovore na malo prej omenjena vprašanja oz. dileme pa lahko dobimo samo na en način – da se s to osebo družimo in jo spoznavamo tudi izven plesišča. Gremo na kavo, gremo na sladoled, gremo na sprehod, na morje, na pohod v hribe … ali pa se skupaj udeležimo kakšne druge aktivnosti, kot so npr. gledališče, kino in šport. Skratka, brez druženja izven plesišča ne gre, saj le tako lahko bolje spoznamo soplesalko.
Na ples pridejo različne plesalke:
Tudi če kot moški spoznamo in se odlično ujamemo s samsko gospodično iz točke 1, ni nujno, da se bo naša soplesalka želela bolje spoznati z nami tudi izven plesišča. Tudi iz lastnih izkušenj vem, da košarica oz. zavrnitev nikoli ni prijetna, toda tudi to je sestavni del življenja. Nismo vsi vsem všeč in ne ujamemo se s čisto vsemi.
Če je po »kemiji« na plesišču prisotna obojestranska želja po nadaljnjem spoznavanju, odlično, če ni, pa tudi ni konec sveta. Kakorkoli že, ujemanje na plesišču še ni pogoj, da se bomo s to osebo ujeli tudi izven plesišča. Energija, ki teče med dvema sočlovekoma, ko sta v plesnem objemu, marsikaj pove o njiju, toda življenje se ne dogaja samo v plesni dvorani, ampak tudi izven plesišča, in za ujemanje v ljubezenskem oz. partnerskem odnosu je potrebno spoznati človeka tudi v situacijah, ki se ne dogajajo na plesišču. Že Elliot Katz je dejal: »Partnerstvo je kot ples. Če moški ne vodi, ženska ne more plesati.« In to še kako drži, tako pri plesu kot v partnerstvu.
Pravila, ali se bomo z nekom, s katerim se ujamemo na plesišču, ujeli tudi v resničnem življenju, ni. Vsekakor pa je potrebno imeti pogum, da si dovolimo in dopustimo drugo osebo spoznati tudi izven plesišča. Korak v neznano (beri povabilo na druženje izven plesišča) je pot pogumnih, in včasih je lahko nagrada za odprto srce in sprejeto priložnost za druženje izven plesišča velika, večja kot smo kdajkoli upali.
