V knjigi Večno mladi možgani, ki jo je napisal Alen Gregorić, sem zasledil zanimiva dejstva o plesu in kakšni so pozitivni vplivi plesnih aktivnosti na delovanje naših možganov ter kako se z njim ustvarjajo kognitivne rezerve.
Ples je edinstvena oblika telesne dejavnosti, ki združuje telesno vadbo, glasbo in socialno interakcijo. Raziskave so pokazale, da ples izboljšuje koordinacijo in telesno pripravljenost, obenem pa spodbuja plastičnost možganov in krepi kognitivne funkcije.
Ples spodbuja nastajanje novih nevronskih povezav, še posebej na področjih, povezanih s prostorsko orientacijo, delovnim spominom in sprejemanjem odločitev. Poleg tega vključuje socialno interakcijo, kar dodatno prispeva k duševnemu zdravju in zmanjšuje tveganje za osamljenost in depresijo.
Gospa Marija je po dolgi karieri v pisarni ugotovila, da ji primanjkuje energije in da njena sposobnost razmišljanja peša. Pri šestinšestdesetih letih se je odločila, da bo začela obiskovati plesne tečaje za starejše. Sprva je bil to zanjo le način za zabavo in druženje z vrstniki, a je kmalu opazila, da se ji je miselna ostrina izboljšala. Ples, ki zahteva koordinacijo, spomin in ritem, je postopoma začel izboljševati njene kognitivne sposobnosti. Marija je opazila, da je postala bolj pozorna, njeno razpoloženje pa se je izjemno izboljšalo. Zdaj ples ni le njen hobi, ampak tudi ključni del njenega vsakdana, ki ji pomaga ohranjati tako telesno kot duševno zdravje.
Resnične zgodbe starostnikov, ki so omenjene v knjigi Večno mladi možgani, kažejo, da telesne dejavnosti, kot so npr. ples, sprehodi, pohodi, joga, pilates, fitnes … lahko postanejo osrednji del procesa okrevanja, izboljševanja kognitivnih sposobnosti in splošnega dviga kakovosti življenja.
Ne glede na starost ali začetno telesno stanje, lahko redna plesna (telesna) vadba pomaga premagovati fizične in mentalne izzive, ohranja možgansko vitalnost ter prinaša veselje in zadovoljstvo v vsakdan.
