Strast predstavlja močno in globoko čustvo predanosti, navdušenja in ljubezni. Je notranji ogenj, ki nas žene k nečemu, kar nas izpolnjuje, osrečuje in motivira. Strast presega zgolj interes, je namreč gonilna sila, ki nas spodbuja k rasti, učenju in vztrajnosti kljub izzivom, ki jih na svoji poti ponuja. Kot plesalka, kasneje sodnica, trenerka, koreografinja, učiteljica in profesorica ter na koncu tudi raziskovalka, sem se v svoji strasti do plesa tako znašla v vseh teh vlogah sicer različno dolgo časa, vendar pa verjamem, da sem predvsem z raziskavami na področju plesa v zadnjih 30-tih letih svojega dela pridala svoj kamenček v mozaik razvoja plesa v Sloveniji.
Na svojem inavguracijskem predavanju 6. 3. 2025, s katerim sem postala prva redna profesorica na področju plesa v Sloveniji, sem zadnjih 30 let svojega delovanja razdelila v tri obdobja. V vsakem sem povzela pomembne mejnike slovenskega plesa, med katerimi se bom v nadaljevanju osredotočila le na znanstvene.
Prvo desetletje od 1995 – 2005 je zaznamovalo preučevanje morfoloških lastnosti in gibalnih sposobnosti plesalk in plesalcev športnega plesa – tekmovalcev v latinsko-ameriških in standardnih plesih (LAST), akrobatskem rokenrolu (RR) in modernih tekmovalnih plesih (MTP – jazz, hiphop). Primerjava vrhunskih plesalk in plesalcev LAST plesov in RR je pokazala, da so vrhunski plesalci LAST nekoliko boljši v koordinaciji in gibljivosti, medtem ko so plesalke in plesalci RR bolj močni, eksplozivni, imajo večjo vzdržljivost in hitrost (Zagorc in Zaletel, 1997).
Ker smo imeli v tistem času kar nekaj vrhunskih plesnih rezultatov, Katarina Venturini in Andrej Škufca sta bila večkratna svetovna prvaka v kombinaciji LAST in 2001 leta tudi svetovna prvaka v LA plesih, nas je zanimalo, kaj so tiste značilnosti, ki ločijo vrhunske plesalce od le odličnih. Zato smo začeli preučevati psihološki prostor plesalcev in ugotovili, da so plesalke v primerjavi s plesalci veliko bolj samokritične, socialno orientirane, socialno izrazne in emocionalno senzibilne, medtem ko so plesalci veliko bolj ego in telesno orientirani, imajo višje vrednote moči in vpliva, veliko jim pomeni njihov ugled. Plesalke in plesalci imajo v primerjavi z ostalimi športnicami in športniki ter nešportniki izredno visoko splošno raven samopodobe, visoko uvrščene motive samoizpopolnitve, predvsem pa visoko vrednotijo estetske vrednote ter etične ideale (Zaletel, 2002, Zaletel idr., 2005).
Drugo desetletje (2005-2015) je zaznamovalo preučevanje in analiza obremenitve plesnih parov s pomočjo sledilnega sistema SAGIT, s katerim smo plesne pare LAST plesov posneli neposredno na DVD s kamero, ki je bila nameščena navpično nad plesiščem ob frekvenci 25 slik na sekundo. Posnetke smo obdelali in ugotovili, da imajo mlajši in manj izkušeni pari bolj osnovne koreografske forme, medtem ko članski in bolj izkušeni plesni pari uporabljajo tudi notranji del plesnega prostora, da dinamika gibanja (razdalja in hitrost) pada s kakovostjo plesnega para in skladno s količino plesnih izkušenj (Zaletel idr., 2010). Pri analiziranju telesnih drž in odnosov v LA plesih smo ugotovili, da sta najbolj dinamična plesa samba in passodoble (največja razdalja in največja hitrost gibanja) in da so bili plesni pari v odprti drži 99 % časa (razen passodobla – 87 % in ča-čaja – 91 %), pri čemer so se med sabo dotikali ali ne, s pogledom na partnerja 40%-60% časa pri vseh plesih (Zaletel, 2020).
Prav tako je bil v tem obdobju opravljen že drugi doktorat na področju plesa, ki se je ukvarjal s tematiko zanesljivosti sojenja v LAST plesih. Jerneja Premelč (2016) je dokazala, da se s povečanjem števila sodnikov pomembno izboljša tudi zanesljivost ocenjevanja.
Največje znanstveno-raziskovalno delo na področju plesa je potekalo v zadnji dekadi (2015-2025), saj smo dobili kar nekaj odobrenih projektov in s tem tudi sredstev Fundacije za šport, Fakultete za šport in PZS. Preučevali smo štiri večja področja, in sicer prehranske dodatke in doping vedenje, telesno sestavo, poškodbe in relativni energijski primanjkljaj v plesu.
Pri analizi 98 plesalk in plesalcev različnih plesnih zvrsti (LAST, RR, hiphop in breakdance), starih povprečno 18,8 let, ki so plesali povprečno 9,7 let smo ugotovili, da imajo plesalci povprečno znanje o prehrani in prehranskih dopolnilih (5,1/10), da pri znanju o prehrani najbolj zaupajo zdravnikom in trenerjem. Informacije o prehranskih dopolnilih plesalci zbirajo večinoma od trenerjev ali učiteljev v šoli, nekateri plesalci pa tudi samostojno, preko spleta in literature. Manj kot polovica plesalk ne uživa prehranskih dopolnil. Večina jih uživa energijske ploščice in vitaminsko-mineralne dodatke. Plesalci redno uživajo vitaminsko-mineralne dodatke (26,7 %), občasno energijsko učinkovitejše ploščice (42 %) in izotonike (26,6 %). Plesalci rokenrola imajo najvišjo povprečno oceno znanja o prehrani (5,3/10) (Zaletel, 2019).
Za 79,2 % športnic, ki ne bi nikoli uporabilo dopinga, predstavljajo največji razlog negativne posledice dopingškega vedenja na zdravje (Zaletel idr., 2015). Predvsem kot razlog za oklevanje uporabe navajajo morebitne telesne disfunkcije, srčno-dihalne težave, znižane imunskega odziva telesa. Prav tako je manjša verjetnost doping vedenja pri tistih dekletih, ki jih bolj skrbi obsojanje cerkve in slaba podoba v medijih kot posledica razkritega doping vedenja. Oba spola navajata diskvalifikacije iz tekmovanj in odvzem rezultatov za manj pomembne razloge oklevanja uporabe dopinga kot zdravstvene težave (Zaletel idr., 2015).
Pri preučevanju telesne sestave v plesu se je izkazalo, da so baletni plesalci ektomorfno-mezomorfni tipi, kar pomeni, da imajo primerno mišično maso in so še vedno vitki, z daljšimi okončinami, ki na plesnem podiju izpolnjujejo estetske zahteve plesa (Zaletel idr., 2017). Primerjava različnih plesnih zvrsti v telesni sestavi je pokazala, da so najbolj k razvoju telesnih asimetrij nagnjeni plesalci STLA, predvsem zaradi zaprte plesne drže v kateri dolgo časa vztrajajo. Največ mišične mase imajo plesalci RR in plesalke breakdanca, najnižjo telesno maso plesalke RR, najnižji indeks telesne mase in delež maščevja pa imajo plesalke LAST in RR, obratno velja za plesalke hiphopa (Pruš in Zaletel, 2022). Uspešnejše plesalke in plesalci hiphopa imajo v povprečju 5 do 10% manj podkožnega maščevja kot manj uspešni in več mišične mase (Pruš in Zaletel, 2018).
Različne plesne tehnike zahtevajo obvladovanje telesa v pogosto ekstremnih anatomskih položajih, ki močno obremenjujejo mišično-kostni sistem, zato je tudi pojavnost poškodb v plesu vse večja. Zadnje desetletje raziskav se je osredotočalo na pojavnost poškodb v različnih plesnih zvrsteh. V Sloveniji so najbolj poškodovani plesalci breakdancea (91,18 %) in akrobatskega rokenrola (89 %). Pri breakdanceu so najpogosteje prizadete rame, kolena, zapestja in hrbtenica, pri rokenrolu in hip hopu pa kolena in gležnji. Najmanj poškodb imajo plesalci standardnih in latinskoameriških plesov, kjer je največ težav s hrbtenico in stopali (20 %). Povprečno število poškodb na plesalca je najvišje v breakdanceu (15 %), sledita hip hop (3,38 %) in rokenrol (2,83 %).
V predelih kolka, goleni, gležnja in stopala se poškodbe pojavljajo v podobnem obsegu pri vseh zvrsteh. Zato zaključujemo, da za plesalce ni več dovolj zgolj odličnost v tehnični izvedbi gibov, pač pa je potrebna tudi izjemna telesna pripravljenost. V preventivi pred poškodbami v plesu bi morali plesalci in trenerji namenjati več pozornosti splošni vzdržljivosti, izboljšati aerobno kapaciteto plesalcev, predvsem pa okrepiti stabilizatorje telesa ter razviti mišično moč. Trenerji bi morali oblikovati preventivne programe in nuditi plesalcem že v adolescenci vsaj polurne sklope vaj za razvoj moči.
Zadnje veliko področje s katerim se trenutno v plesu raziskovalno ukvarjamo pa je sindrom relativnega pomanjkanja energije v plesu, saj raziskave potrjujejo neustrezen energijski vnos predvsem v estetskih športih in posledično tudi negativne zdravstvene posledice predvsem pri plesalkah.
Nizka razpoložljivost energije, izključevanje določenih hranil iz prehrane, neprestana želja po idealni teži, ki ni realna, dnevno tehtanje, motnje prehranjevanja, menstrualne težave, nizka količina D vitamina in poškodbe, so samo nekateri izmed faktorjev, ki lahko resno ogrozijo zdravje plesalk. Plesalke so namreč zaradi pritiskov glede telesne podobe močno izpostavljene motnjam hranjenja. Pomanjkanje prehranske edukacije in zgodnja izpostavljenost plesu prispevata k razvoju težav.
Raziskava 100 vrhunskih plesalk (razdeljenih na umetniške in športne zvrsti) je pokazala:
- Povprečno nihanje telesne teže: 10,41 %
- Več kot 80 % jih je poskušalo hujšati; skoraj 30 % v zadnjem letu
- Družbeni mediji vplivajo na prehranjevanje pri 60,6 %
- Diagnosticirane motnje hranjenja: anoreksija 7,4 %, bulimija 6,4 %, prenajedanje 4,3 %
- 29,8 % jih je pred kratkim hujšalo (v povprečju 1,2 kg)
- 43,6 % meni, da izguba teže vpliva na uspešnost
- 66 % se izogiba določenim živilom, pogosto po nasvetu trenerjev
- 37 % je prejelo navodila za hujšanje
- 50 % ima menstrualne motnje, 61,7 % poškodbe mehkih tkiv
Plesalke so močno izpostavljene tveganju za nezdrave prehranske vzorce in zdravstvene težave, predvsem zaradi pritiskov glede videza in pomanjkljive strokovne podpore (trenerja, nutricionista, panožne zveze, ipd.) glede prehrane.
- Avtorica članka: prof. dr. Petra Zaletel, Fakulteta za šport
Viri:
- Premelč, J. (2016). Povezanost subjektivnih in objektivnih kazalcev s tekmovalno uspešnostjo v športnem plesu : doktorska disertacija. Ljubljana, Fakulteta za šport.
- Pruš, D. (2025). Relative energy deficiency in female dancers : doktorska disertacija. Ljubljana, Fakulteta za šport. (še neobjavljeno)
- Pruš, D., Zaletel, P. (2018). Comparative analysis of body composition of Slovenian hip-hop dancers based on their performance level. V: DOUPONA, Mojca (ur.). Youth sport : abstract book. Ljubljana: Faculty of Sport, Str. 23.
- Pruš, D., Zaletel, P. (2022). Body asymmetries in dancers of different dance disciplines = Asimetrías corporales en bailarines de diferentes disciplinas de baile. International journal of morphology, 40(1), 270-276.
- Zagorc, M., Zaletel, P. (1997). Comparison of some morphologic and motor characteristics of top dancers in latin-american, standard dances and rock’n’roll dance. V: MILANOVIĆ, Dragan (ur.). Zbornik radova : 1. međunarodna znanstvena konferencija “Kineziologija – sadašnjost i budućnost“, Dubrovnik, Hrvatska, 25.-28. rujna 1997 = Proceedings : 1st International scientific conference on “Kinesiology – the present and the future”, Dubrovnik, Croatia, 25th-28th September 1997. Zagreb: Sveučilište, Fakultet za fizičku kulturu, 174-176.
- Zaletel, P. (2002). Pomen samopodobe, vrednot in medosebnih odnosov v športnem plesu : doktorska disertacija. Ljubljana, Fakulteta za šport.
- Zaletel, P. (2019). Knowledge and use of nutritional supplements in different dance disciplines. Facta Universitatis. Series, Physical education and sport, 17(3), 619-633.
- Zaletel, P. (2020). A time motion and analysis of partnering skills in latin-american dance using a semi-automatic tracking system : a case study. Journal of Anthropology of Sport and Physical Education, 4(1), 3-8.
- Zaletel, P., Sekulić, D., Zenić, N., Esco, M. R., Šajber, D., Kondrič, M. (2017). The association between body-built and injury occurrence in pre-professional ballet dancers – separated analysis for the injured body-location. International Journal of Occupational Medicine and Environmental Health, 30(1), 151-159.
- Zaletel, P., Tušak, M., Tušak, M., Zagorc, M. (2005). Analysis of differences in the self-concept of sport dancers compared to other top-level athletes and non-athletes of both genders. Kinesiologia Slovenica : scientific journal on sport, 11(2), 89-104.
- Zaletel, P., Veršić, Š., Perić, M., Zenić, N., Sekulić, D., Kondrič, M. (2015). Toward (more) effective antidoping policy in sports: what should we target in antidoping efforts?. Medicina dello sport, 68(3), 447-460.
- Zaletel, P., Vučković, G., James, N., Rebula, A., Zagorc, M. (2010). A time-motion analysis of ballroom dancers using an automatic tracking system. Kinesiologia Slovenica : scientific journal on sport, 16(3), 46-56.
